29 december 2017

Ko ti vreme pokvari ... Prago

Pred koncem leta smo si namislili še en mini izlet v Prago.
Ker smo jo vsi že vsaj enkrat obiskali (vsak zase) in bili takrat nad njo navdušeni, smo se izleta in pohajkovanja po mestu vsi veselili.
Pa nam jo je tokrat pač zagodlo vreme.

Od začetka:
v Prago smo prispeli proti večeru, se nastanili v hotelu in z avtom odpeljali v center.
Vožnja po centru in parkiranje vsaj relativno blizu glavnih znamenitosti starega dela mesta je precejšnja pustolovščina. Nekako nam je uspelo najti parkirišče, od katerega smo imeli dobre pol ure hoje po ulicah in trgih do Karlovega mostu. Nakupili smo nekaj spominkov, nekaj sladkarij, se med ostalimi turisti sprehodili čez most in nazaj in pofotografirali, kolikor se je v temi pač dalo.


Naslednje jutro smo se zbudili v sneg!!! Čez noč je zapadlo vsaj 10 cm snega in ni kazalo, da bi nehalo.
Ker je bil to naš edini dan, ki smo ga še v celoti nameravali preživeti v Pragi, smo se odpravili proti mestu. Nabavili smo celodnevne vozovnice za mestni promet (metro, tramvaje in avtobuse). Vozovnica za 24 ur stane 110 kron (4,40 eur) in omogoča vožnjo po vseh progah. Metro nas je prijetno presenetil - vstopna mesta v sistem podzemne železnice na prvi pogled niso ravno zaupanja vredna (precej stara oprema, umazanija), tekoče stopnice in peroni pa so presenetljivo prostorni in čisti, vlaki so pogosti, dovolj veliki in hitri.

Ko smo izstopili v bližini praškega gradu, smo ugotovili, da se je sneg spremenil v dež, a to ni odvrnilo ljudi, ki so v dveh 100-metrskih vrstah čakali na vstopnice za ogled grajskega kompleksa. Mi smo se odločili, da smo letos že čisto zares dovolj čakali v vrstah za znamenitosti :D

Zato smo se sprehodili do prve tramvajske postaje - nameravali smo se malo voziti naokrog in si mestno jedro ogledati s tramvaja. Ampak! Ko zunaj dežuje, se seveda več ljudi pelje s tramvajem. In vse šipe so zarošene, če že ne blatne. Tako da nismo skozi okna videli prav ničesar in smo izstopili na prvi naslednji postaji, ki je bila na srečo čisto na bregu Vltave. Pri pticah.

Sprehodili smo se po nekaj ulicah mimo znamenite pivnice
in ozko ozke uličice
do Karlovega mostu,
kjer je bila kljub dežju nepopisna gneča.
Prebili smo se na drugo stran, še malo hodili po mestu, nato pa smo se z metrojem odpeljali nazaj v naš kvart in popoldan in večer preživeli na suhem in toplem.

Naslednji dan, ko smo se vračali proti domu, nas je celo pot spremljalo bleščeče sonce...

- - -

Če odmislim slabo voljo zaradi vremena, je bilo pri vsem skupaj pozitivno naslednje:
- malo smo spremenili okolje,
- kljub temu, da sem večino časa fotoaparat morala skrivati pred dežjem, sem uspela ujeti nekaj ne-popolnoma-sivih-in-umazanih-in-žalostnih fotk
- večer, ki smo ga preživeli v hotelu, sem izkoristila za to, da sem na en mah prebrala Wonder (Čudo),
- nabavili smo nekaj spominkov in našli še nekaj last-minute darilc
- in na poti sem imela čas, da sem zaključila in sestavila drugo rundo prepletenčic.


Nataša

Ni komentarjev: