Čudno leto je bilo tole. Tudi za moj Kotiček. Prvič, da sem v celem letu spravila skupaj manj kot eno objavo na teden. Pa ne, da nisem nič ustvarjala. Pa tudi pofotkala sem izdelke in jih na hitro objavila na FB strani. Ampak vsesti se zraven in napisati nekaj besedila za objavo na blogu pa se je zdelo iz dneva v dan manj izvedljivo.
Vedno več stvari v zvezi s tem, kar je bilo sprva občasen hobi, potem pa je preraslo v nekaj, kar je zavzemalo in napolnjevalo zelo velik del mojega časa in početja, me že nekaj časa moti, jezi, žalosti... Pa ne mislim nič naštevati, pogrevati, sitnariti. A če je prišlo tako daleč, da sem ugotovila, da se mi za zadnjih nekaj izdelkov niti ni zdelo, da bi jih fotografirala, preden sem jih predala, je to vsekakor znak, da nekaj več ni tako, kot je bilo.
Ugotavljam, da je bila Kotičkova FB stran dvorezen meč: po eni strani je pripomogla (vsaj malo) k temu, da so tudi ljudje izven blogovske sfere izvedeli in videli, s čim se ukvarjam, in tudi k hitrejši dvosmerni komunikaciji, kar je na blogu malo težje. Po drugi strani pa opažam, da FB strani ustvarjalcev postajajo naslov za prošnje za donacije ter vedno bolj tudi orodje za iskanje napak in kršitev obveznosti.
Zato se Kotiček vrača na blog. Kjer bo namen objav zopet pretežno tak, kot je bil na začetku: da pokažem, kaj sem ustvarila zaradi sebe, svojega veselja do ustvarjanja samega in želje, da nekoga razveselim. In ker sem že nekoč pred leti ugotavljala, da se z objavami na blogu nehote piše tudi zgodba.
Naj ima vaša zgodba v letu 2014 veliko pozitivnih glavnih junakov, vznemirljive zaplete, pridih čarobnosti, pravljične trenutke in srečen konec!
Nataša