Rocky Road

Rocky Road je sladica, ki je ne pečemo, ampak sestavine - običajno so to mehki bonboni in oreški, lahko pa tudi suho ali kandirano sadje - premešamo s topljeno čokolado, ohladimo in narežemo.

Različic recepta je veliko, jaz sem za prvi poskus naredila takole:

Gumijaste bonbone (Sweetland, Hofer - okus tropskega sadja) sem narezala na tretjine.

V vrečki je 300 g, jaz sem porabila 200 g.

Penice - marshmallows (Spar) sem narezala na četrtine.

V vrečki je 150 g, jaz sem porabila 100 g.
(Lahko bi uporabila tudi tiste miniaturne, a jih nisem našla.)

Mešane oreške (Spar) sem narezala - mandlje in indijske oreške na pol, brazilske na tretjine.

Porabila sem celo vrečko (175 g).

Vse narezane koščke sem dala v skledo in premešala.

V mikrovalovni pečici sem raztopila 400 g mlečne in 200 g temne čokolade - jaz sem uporabila kuverturo (Bella, Hofer - Vollmilch, Zartbitter, zavitki 200 g), lahko bi tudi čokoladne kaplje ali čokolado za kuhanje.

Dodala sem eno jedilno žlico kokosovega olja (v receptih je pisalo, da pomaga pri rezanju, da se čokolada ne lomi in ne drobi).

Čokolado sem prelila čez bonbone in oreške

in premešala, da je čokolada prekrila vse.
(malo je izgledalo kot golaž :D )

Nato sem celotno mešanico preložila na pekač, prekrit s papirjem za peko, in z lopatko razporedila in poravnala v pravokotnik, velik približno 25 x 35 cm in visok približno 2 cm.

Pekač sem dala v hladilnik in pustila, da se je čokolada strjevala malo več kot dve uri.

Nato sem vzela iz hladilnika, s papirjem preložila na desko za rezanje in pustila pol ure, da se je čokolada nekoliko segrela, nato pa z ostrim nožem narezala na 2 cm trakove,

trakove pa počez na 3 cm koščke.

Naložila sem jih v male papirčke za praline

in na pladenj za prenos.

Ker so se obetale visoke temperature, sem za transport uporabila izolirano torbo, v katero sem dala še dva zmrzovalna vložka.
V hladnejših dnevih to ni potrebno, v zaprti posodi pa slaščica zdrži tudi več dni (če jo skrijemo pred sladkosnedi, seveda ...)


Nataša

Wild Wild West (mozaik kvačkanje by Tina)

Mozaik kvačkanje je posebna tehnika, kjer z načrtovanim menjavanjem barv znotraj vsake vrste dosežemo geometrijske ali druge poljubne vzorce in motive.

Jaz sem se zaenkrat spogledovala z dvema variacijama za eno sem napotke našla na YouTube kanalu islandske kvačkarice Tinne,

za drugo pa na blogu Lilla Bjorn Crochet

Druge sem se dejansko tudi lotila ... pred več kot dvema letoma ... jo enkrat celo pogumno nesla na dopust (eno samo vrstico sem dodala takrat) ... potem pa jo pospravila za "enkrat pozneje".

Letos pa je moja Tina naletela na vzorec za odeje s kavbojskimi motivi (profil avtorice - Snake Oil Strumpet),

ki je bil kot nalašč za darilo za navdušenca nad igro Bang!

Vzorca si je priredila po svoje - od obeh odej je vzela nekatere od prog in motive razporedila na pravo širino.
Preračunali sva, koliko preje bo potrebovala, in naredili naročilo.

Po skoraj treh mesecih pridnega in NATANČNEGA kvačkanja (JA, ZA VSAKO ZANKO JE TREBA GLEDATI NAČRT) je končano deko (ki bo služila kot igralna podlaga) prinesla k meni in rekla: "Zrihtaj, prosim. Pa izživljaj se pri fotografiranju :)"

Jaz sem jo z bucikami napela na podlago,

poškropila z vodo in čez noč pustila, da se je posušila in ohranila ravne robove.

Nato sem razčesala nitke in jih odrezala na isto dolžino,

Potem pa sem se lotila fotografiranja.
Najprej ena, na kateri je cela, v vsej svoji veličini.

Potem detajli posameznih vrstic.

Potem sem se pa še malo izživljala ... z rekviziti

in filtri :)

Saj se skozi celo objavo vidi, kako sem ponosna, ne?

Kvadratni meter toplote (4)

Nekako ... od daleč ... če sem zamižala ne eno oko ... so šle te barve do te mere skupaj, da sem vizualizirala še eno kvadratno za podarit.

Poskusila sem s progami v naključnem zaporedju barv, pa sem hitro odnehala. Drugi poskus so bile diagonalne proge v zaporedju od rumene in oranžne preko rdeče do temno in svetlo vijolične (tisto eno roza klobko sem shranila za kakšno mini darilo za kakšno mini princesko).

Do zdaj sem teh kvadratnih naredila že toliko, da sem precej odločno lahko ocenila, da zgornji kupček ne bo zadostoval.

In ker je bila na sredini zelo prikladno ravno rdeča, sem rdeči pas lahko dovolj razširila tako, da sem porabila eno maksi klobko od treh, ki tako ali tako tudi čakajo za isti namen.

Razen rdečega dela, ki je bil bolj monoton, so se ostali odtenki hitro menjavali, in z dvojno nitko in debelo kvačko je bila odeja razmeroma hitro gotova. In zaradi dvojne nitke je spet taka prijetno težka.

Nisem se odločila za obrobo, tako da je bilo treba samo pospraviti tistih nekaj nitk, ki so ostale ob vsakem prehodu na novo barvo.

Ena fotka za galerijo, zdaj pa zložena in pospravljena čaka, da skupaj s še kakšno, ki bo nastala v prihodnjih tednih, odpotuje novim objemom naproti.z

Pisana otroška odejica - drugič

Nežne prejice v veselih barvah (Kartopu Amigurumi) sem za otroško odejico nabavila že leta 2019.

Po nekaj neuspelih poskusih sem vzela dvojno nitko in v preprostem vzorcu nekajkrat ponovila isto zaporedje barv. Dodala sem še belo školjkasto obrobo in ostale so samo še nitke za pospravit. Vsaj tri leta sem jo prestavljala sem in tja in odlašala ...

Mislim, da mi je pospravljanje nitk vzelo približno pol ure časa

Še fotka za galerijo, potem na na kupček čakat