Španska poletna avantura, 12. del: Pot domov

Barcelono sva zapustila v petek zjutraj - tako zgodaj, da je sonce še pod poševnim kotom risalo sence palm.

Ko sva načrtovala pot, sva najbolj odprto pustila potovanje proti domu. Nisva vedela, kakšna bo situacija s požari, s cestami, avtom. Ampak ko sva se malo pred špansko-francosko mejo peljala mimo znaka za Dalijev muzej, sva naredila postanek v Figueres.

Seveda je treba vstopnice za muzej rezervirati/kupiti vnaprej. Za prvi možni termin vstopa bi morala čakati skoraj dve uri. Slabo minuto se je trudil glasek "pa ko sva že tu ... vprašanje, kdaj bova spet", pa ga je zdrav razum z veliko večino preglasoval, da sva samo na hitro pokukala v trgovino

in se odpeljala naprej,

v Francijo.

Malo pred Nico sva dočakala prvi dež po desetih dnevih.

Naredila sva ovinek mimo Monaka,

v Italiji pa sva želela tik za mejo dol z glavne ceste in na bencinsko črpalko.

Veliko jih je imelo isto idejo.

Ironija v besedi in sliki.

Naslednji postanek je bil na majhnem postajališču z lepim razgledom.

Vozila sva se do poznega večera, prespala v Vicenzi in zjutraj prispela "domov",

opoldne pa čisto zares domov.

S seboj sva prinesla nekaj mini spominkov,

dva princa

in nekaj papirčkov.

Konec / Fin

Španska poletna avantura, 11. del: Španske plaže

Na tokratnem potovanju kopanje in poležavanje na plažah ni bilo v opisu del in nalog.

Ampak seveda sva jih šla pogledat. Ali vsaj poskusila priti do njih.

Ob prvi sva se sprehodila čisto prvi dan, ob prihodu v Barcelono: Platja de Bogatell (1) - klasična velika mestna plaža. Tam sva bila v delu dneva, ko je bilo odločno prevroče za kaj več kot za pijačo v senci.

Prav tako je bilo za plažo prevroče, ko sva bila v Valenciji. Zato sva do vode prišla šele v Portmánu (2). Pa sva ugotovila, da kopanje odsvetujejo.

Naslednji dan sva se prepeljala kar nekaj kilometrov po nasipu lagune Mar Menor (3). Vsa dostopna parkirišča so bila zasedena, tako da sploh nisva šla iz avta.

Naslednji poskus je bil na poti iz Portmána nazaj proti Valenciji - Benidorm (4).

Niti v sanjah si ne bi predstavljala ... nešteto hotelov, mesto polno avtomobilov, ob obali pa ozka cesta, speljana tako, da plaže nisem uspela niti fotografirati.

Nešteto neskončno visokih hotelov.

Brez ustavljanja sva se odpeljala naprej.

Naslednji poskus je bil Castellón de la Plana (5).

Že na daleč je bilo obetavno.

Sedmi dan bivanja v Španiji sva končno stopila v morje.

Kolikor sva zmogla, sva se po plitvini sprehodila v eno in drugo smer,

nato pa se ustavila v senci,

se ohladila

in si za naslednje jutro nastavila budilko pred sončnim vzhodom.

- - -
Čudovito jutro je bilo.

Znosna temperatura zraka, hladna mivka, topla voda,

malo ljudi

in sončni vzhod.

Pa školjke.

Kar s težkim srcem sva šla s plaže.

Drugo takšno po najini meri (brez vnaprej določenih parcel s senčniki in ležalniki) sva našla v kraju Castelldefels (6), ki je v bistvu južno predmestje Barcelone.

Lokalni frajerji

Spet sva malo odmislila vročino

in se po plitvini sprehodila dobro v eno in drugo smer.

Itak.

Se nadaljuje.