Putke Tutke za lažje trenutke

Angleško govoreči svet jih pozna pod imenom "Emotional Support Chicken". Meni se je to zdelo preveč strokovno, uradno, zato sem jim nadela malo bolj domače/domačno ime. Delala sem jih že pred časom in ko sem razmišljala, za kaj bi porabila tri klobke volne za zokne, sem se spomnila nanje. Združila sem šest nitk, vzela debelo kvačko

in telo je bilo zelo hitro gotovo. Nato sem morala putko samo še napolniti s polnilom, jo sešiti in ji našiti oči, kljunček in rožo.

Prav fajn paše v roko, pod pazduho, pod glavo ...

Potem sem celotno vajo ponovila še z debelo belo plišasto volno, ki mi je ostala od največjega zajca.

Zagotovo bo še kakšna nastala.
Ker prijateljev za lažje trenutke ni nikoli preveč.

Nataša

Zelena z dodatki

Še eno naročilo sem dobila: za rojstnodnevno odejo za gospo, ki ima rada zeleno barvo.

Tokrat sem želela, da bi bila vsa preja iste kvalitete, zato sem cel kupček naročila v spletni trgovini.

Hotela sem biti malo "umetniška" in sem v prvem poskusu barve razporedila mimo svojih običajnih usmeritev.

Takole za fotko je bilo zaporedje fajn,

nakvačkano pa grozno! Pri vsaki novi vrsti sem se prepričevala, da je ok, da je pač malo drugačna. Ampak ne in ne! Pol odeje sem že imela narejene, ko sem se končno odločila, da je katastrofalno in da zmorem bolje.

Zato sem vse sparala in barve zložila na novo. Nekako približno v preliv. Seveda.

Tudi vzorec sem izbrala drug, take nežne valove. In zdaj je šlo. Z mirno dušo :)

Najprej morje zelene,

pa malo cvetličnih,

pa še malo sonca in neba.

Ker sem na enem od robov barve menjala v vsaki vrsti, je bilo tokrat nitk dosti več.

Zaradi vseh ostatnkov nitk sem se odločila za dvojni rob, ki sem ga uporabljala že pri temperaturnih odejah (aprila 2024 in februarja 2026).

Najprej sem vse naokrog naredila eno vrsto osnove, iz katere sem potem lahko delala rob.

Pri nabiranju zank iz osnove sem si pomagala s pletilko,

ker so bile za kvačko pretesne.

Ko sem imela eno vrsto nakvačkano, je naprej šlo lahko. Še celo menjavanje barv sem si privoščila.

Samo trajalo je, ker je bil vsak krog "neskončen". In ko je bila ena stran gotova, sem vse skupaj morala še enkrat ponoviti.

Nato sem morala samo obe strani združiti.

Vogali so bili prav poseben izziv - iz vrste v vrsto so morali ostali lepo enakomerni.

Ta-da!

Pripravljena za predajo.

Glede na vse začetne in vmesne težave sem bila zelo vesela, ko je bila končana. In zadovoljna s končnim rezultatom. In zadovoljna s seboj, ker se nisem sprijaznila z nečim, kar mi ni bilo všeč.

Nataša

Žogice na hitro

Tu in tam se v ustvarjalnih krogih iz pozabe obudi obsesija iz prejšnjih časov (zapestnice prijateljstva, cofi, scooby doo vrvice, makrame...).

Tokrat so to bombažne žogice za žongliranje in nožne akrobacije. Reče se jim "hacky sack" in trenutno so jih kvačkarske strani polne.

Seveda sem morala. Če so pa vse sestavine doma, postopek pa skoraj ne bi mogel biti lažji.

Zelo hitro jih je bilo šest na kupčku za "mimogrede" darilca.
In zelo hitro je bil kupček spet prazen :)

Nataša

Poljsko cvetje

Nataša

Modro-zelena za fanta

Priletela je prošnja: eno odejo bi, za rojstni dan, v modrih in zelenih tonih.

Moje skladišče me je znova presenetilo - spet sem dovolj materiala za celo odejo lahko nabrala iz domačih zalog.

Ker sem si namislila čisto preprost vzorec, sem (po preizkušenem receptu) barve zložila v preliv.

Spet sem kombinirala po dve nitki, da je preliv tekel bolj gladko. In je šlo ... zelo hitro. Od temno do svetlo modrih,

preko svetlo modrih,

zelenih,

spet do modrih.

Spet sem klobke lahko porabila do konca, zato je bilo nitk spet zelo malo.

Gotova.

Prejemnik navdušen.

Nataša