Ko ti nekako ni do besed, greš in zbereš skupaj lončke, ki po obliki niso "k'r t'k".
In začneš z okraski ...
... potem pa besede spet hočejo sodelovati.
Med brisanjem nekega ponesrečka nastanejo oblaki.
Ki so ti nekako znani.
Ker so taki tudi v tvoji glavi.
Kot nalašč podlaga za misel.
Ki se bolje ubesedi v drugem jeziku. Ta bo moj.
Nataša