Ukročeni trmoglavec

... ali kako star, posušen Fimo, ki je "trd ko bik", spravim(o) do tega, da se da iz njega še kaj ustvariti.

Prejšnji vikend je bil ravno pravi za takšno zabavo.
Na kup sem dala vse, kar sem dobila v "atiševzamešstarfimo-sevedazvelikimveseljem" akcijah.
Za začetek sem se lotila vseh odprtih paketkov.
Posortirala sem jih po barvah/številkah.
Tako na mizi, zloženi po barvah, so se mi zdeli prav fotogenični :)

Potem pa - po korakih:

1.

Vzamem Fimo iste barve - tokrat original odtenki, še delno z ovojno folijo.
S čistilnim robčkom obrišem površino, na kateri so se nabrale pikice drugih barv.

2.

Z ostrim nožem (lahko je tudi lupilnik za zelenjavo - v tem primeru naj bo namenjen samo za Fimo in ne tudi za hrano!) naredim tanke ostružke.
Tanke plasti so dosti bolj dovzetne za nadaljno obdelavo - pri segrevanju se segrejejo čisto v globino in se zato pri valjanju ne drobijo tako zelo.
Nekoč sem eno rundo ribala na droben ribež, pa sem ugotovila, da ni potrebno.
Lahko se reže tudi z rezilom, ki se običajno uporablja za Fimo, vendar so meni te tanke rezinice bolje uspele z nožem.

3.

Vse ostružke stresem v plastično vrečko.
Nekateri pri tem koraku dodajajo originalen mehčalec za Fimo, nekateri olje, nekje sem zasledila celo, da deluje tudi nekaj kapljic navadne vode.
Jaz nikoli ne dodajam ničesar.
Vrečko odložim za 10-15 minut na vroč radiator.

4.

Ko so ostružki topli in že sami po sebi zmehčani, dam vrečko na desko in potolčem z valjarjem. (Lahko bi tudi s kladivom, ampak ker valjar uporabljam tudi v naslednjem koraku, si s tem zreduciram količino orodja :) )
Da ni preglasno, vrečko pokrijem s kuhinjsko krpo.

5.

Odstranim krpo in potolčen Fimo v vrečki prevaljam, tako da nastane tanka, razmeroma enovita plast.
Razmeroma...
Ni še konec.

6.

Zvaljano plast vzamem iz vrečke. Odlomim kos, velik približno 7x7 cm, in ga prevaljam s pašta mašino na največji debelini.
Nato debelino zmanjšam za eno stopnjo in ponovno prevaljam. Tako grem postopoma 5 ali 6 korakov, da je plast vedno tanjša.
Šele nato jo prepognem in spet prevaljam na isti debelini. Ponavljam tako dolgo, da je masa elastična in voljna, torej takšna, kot mora biti.
Če se masa kruši ali če se celotne plasti luščijo ena od druge, pomaga samo vztrajnost :)

Celoten postopek ponovim z naslednjim kosom 7x7, pa naslednjim, pa naslednjim...

7.

Nato posamezne tanke plasti združim in nekajkrat prevaljam na največji debelini.
Naložim med plasti folije za živila.
(Papir iz Fima popivna plasticine, torej snovi, ki Fimu dajejo elastičnost, zato ga ne shranjujemo v papirju.)
Ker tokrat pospravljam originalne odtenke, priložim še kos ovitka s številko in nazivom barve.

In tako še 53-krat :)

Nataša

Lahki karo

Še eno delavnico sem si privoščila:

Tokrat je bila v malo manjšem krogu in malo krajša, a prav tako zelo prijetna.

S Kato maso sem se srečala na prejšnji delavnici in tudi tehnike so mi bile vsaj nekoliko znane že od prej, tako da je šlo pretežno brez dilem in težav.

Ampak vedno me fascinira, kako iz istih navodil in smernic nastanejo taki pisani pladnji

Izdelovalnica malih umetnin, hvala <3

Nataša

Terapevtske metode

Eni imajo za ventil hrib, drugi maraton.
Eni fuzbal, drugi ribiško palico.
Eni savno, drugi gong.
Eni šoping, drugi druženje.
Eni salso, drugi Golico.
Eni kuhajo, drugi jejo.
Eni pijejo.

Jaz pa štrikam.

Ker za to ne rabim velike delovne površine. Ali velikega načrtovanja. Pa gledat in razmišljat ni treba zraven (super za spočit oči in odklopit možgane). Tudi kdaj, ko imam občutek, da se mi bo - zaradi česarkoli že - utrgalo.

Preja iz domače zaloge (bolj je pisana, boljše je), pletilke,

in malo štetja - število nasnutih petelj, število vrst, pa še do šest. Ker toliko trakov rabim za eno prepleteno žogico.

Za tako z rožicami.

Za veliko in majhno.

Za majhno in veliko.

Ker sem se to najpreprostejše štrikanje šla že na poletnem prevažanju po Ameriki, se jih je nabralo že kar nekaj. Pridno čakajo na šivanje in polnjenje.
In dajejo vtis, da imam kar pogosto občutek, da se mi bo utrgalo.

Čisto mogoče, da jih bo dovolj za adventnega :)

Nataša