Ukročeni trmoglavec

... ali kako star, posušen Fimo, ki je "trd ko bik", spravim(o) do tega, da se da iz njega še kaj ustvariti.
Prejšnji vikend je bil ravno pravi za takšno zabavo.
Na kup sem dala vse, kar sem dobila v "atiševzamešstarfimo-sevedazvelikimveseljem" akcijah.
Za začetek sem se lotila vseh odprtih paketkov.
Posortirala sem jih po barvah/številkah.
Tako na mizi, zloženi po barvah, so se mi zdeli prav fotogenični :)
Potem pa - po korakih:

1.
Vzamem Fimo iste barve - tokrat original odtenki, še delno z ovojno folijo.
S čistilnim robčkom obrišem površino, na kateri so se nabrale pikice drugih barv.

2.
Z ostrim nožem (lahko je tudi lupilnik za zelenjavo - v tem primeru naj bo namenjen samo za Fimo in ne tudi za hrano!) naredim tanke ostružke.
Tanke plasti so dosti bolj dovzetne za nadaljno obdelavo - pri segrevanju se segrejejo čisto v globino in se zato pri valjanju ne drobijo tako zelo.
Nekoč sem eno rundo ribala na droben ribež, pa sem ugotovila, da ni potrebno.
Lahko se reže tudi z rezilom, ki se običajno uporablja za Fimo, vendar so meni te tanke rezinice bolje uspele z nožem.

3.
Vse ostružke stresem v plastično vrečko.
Nekateri pri tem koraku dodajajo originalen mehčalec za Fimo, nekateri olje, nekje sem zasledila celo, da deluje tudi nekaj kapljic navadne vode.
Jaz nikoli ne dodajam ničesar.
Vrečko odložim za 10-15 minut na vroč radiator.

4.
Ko so ostružki topli in že sami po sebi zmehčani, dam vrečko na desko in potolčem z valjarjem. (Lahko bi tudi s kladivom, ampak ker valjar uporabljam tudi v naslednjem koraku, si s tem zreduciram količino orodja :) )
Da ni preglasno, vrečko pokrijem s kuhinjsko krpo.

5.
Odstranim krpo in potolčen Fimo v vrečki prevaljam, tako da nastane tanka, razmeroma enovita plast.
Razmeroma...
Ni še konec.

6.
Zvaljano plast vzamem iz vrečke. Odlomim kos, velik približno 7x7 cm, in ga prevaljam s pašta mašino na največji debelini.
Nato debelino zmanjšam za eno stopnjo in ponovno prevaljam. Tako grem postopoma 5 ali 6 korakov, da je plast vedno tanjša.
Šele nato jo prepognem in spet prevaljam na isti debelini. Ponavljam tako dolgo, da je masa elastična in voljna, torej takšna, kot mora biti.
Če se masa kruši ali če se celotne plasti luščijo ena od druge, pomaga samo vztrajnost :)

Celoten postopek ponovim z naslednjim kosom 7x7, pa naslednjim, pa naslednjim...

7.
Nato posamezne tanke plasti združim in nekajkrat prevaljam na največji debelini.
Naložim med plasti folije za živila.
(Papir iz Fima popivna plasticine, torej snovi, ki Fimu dajejo elastičnost, zato ga ne shranjujemo v papirju.)
Ker tokrat pospravljam originalne odtenke, priložim še kos ovitka s številko in nazivom barve.

In tako še 53-krat :)
Nataša

Komentarji