Zgodba z odejo se je začela enkrat lani, v drugi polovici leta, ko sem po malo daljšem času dala na svetlo svoje zaloge volne in preje.
Po temeljitem pospravljanju in "tematski" ureditvi mi je ostala tale živžav škatla.
Vsebino sem razdelila na enobarvne
Dodala sem še kupček raznih poskusov, ki jih nisem že sproti sparala, preje pa so se mi zdele čisto uporabne.
Potem sem vzela debelo kvačko (št. 12), malo potestirala, da sem dobila pravo debelino kombinacije nitk in poskusila...
Ker se mi je zdelo, da bo šlo fajn (in predvsem hitro in z veliko porabo), sem si naredila kupčke - malo po barvah, dosti bolj glede na debelino nitk, da sem imela v vseh vrstah približno enako.
Res je šlo hitro.
In tu zdaj pride "crazy lady" moment:
ko bi morala uredit samo še robove, sem se odločila, da mi ni všeč.
Med samim kvačkanjem so mi bile kombinacije posameznih vrst tako fajne, da sem se včasih sama sebi čudila, kako sem jih skombinirala, ampak tukaj, v dolgih tankih progah, pa niso prišle do izraza.
Iiin ... sem sparala.
Potem sem nekaj dni hodila okrog škatle, tuhtala, pustila ob strani, dokončala modre kvadratke, in ker se mi je zdel način sestavljanja kvadratov zelo uporaben, sem se jih pač lotila še enkrat.
Tokrat so prišle barvne kombinacije bolj do izraza, pa samo trije krogi so bili potrebni za vsakega.
Kar leteli so s kvačke :)
Ker je od vsake klobke še nekaj ostalo, sem ostanke skombinirala v pisane (take taprave "granny square") kvadrate.
In potem - sestavljanje.
Najprej sem jih postavila v mrežo 13x6, pa se mi je zdela predolga in preozka.
Zato sem naredila še 6 dodatnih in vse skupaj prerazporedila v 12 vrst po 7.
Ker smo kuhinjsko mizo vmes rabili še za druge namene, sem si posamezne vrste zložila v kupčke in označila.
Vse ostanke sem sproti dajala v košaro. Posamične nitke sem potem zvezala skupaj in navila v veliko klobko. (Marjetka Smetka)
In potem je bilo na vrsti spajanje.
Nisem bila več čisto prepričana glede načina od prejšnje odeje, zato sem šla še malo raziskovat in našla drugi, boljši način. Arne in Carlos sta prava asa!
https://arnecarlos.com/how-to-join-granny-squares/
Vedela sem, da bo za samo sestavljanje šlo še veliko materiala. Poigravala sem se z idejo, da bi bili tudi vsi "šivi" pisani, ampak so pri testu z vizualizacijo zmagali enobarvni.
Optimistično sem šla v "skladišče" in našla debelo temno modro prejo.
V zadostnih količinah. Ker je bila zvita iz štirih niti, enojna debelina pa je čisto lepo zadostovala za spajanje, tako da sem iz ene klobke dobila štirikratno uporabno dolžino.
In je šlo: najprej prvi in drugi,
potem drugi in tretji
in tako do konca prvega traku.
Pa drugi trak
in vse do konca
Trakove sem spet raztegnila čez mizo
in jo spet zasedla za nekaj časa,
ker je bilo zaradi teže (!!!) posameznih trakov dolge šive laže delati na mizi.
Spet je šlo presenetljivo hitro.
Le za celo morje nitk je spet ostalo...
Rabila sem še nekaj obrobe - potrudila sem se, da je bil rob na koncu čimbolj podoben vmesnim črtam.
Konec zgodbe :)
No, še opombe:
- Vesela sem, da sem projekt izpeljala do konca.
- Vesela sem, da sem prisluhnila občutkom in sparala prvo verzijo (vem, da marsikdo ne bi...).
- Zadovoljna sem, da sem se spet naučila nekaj novega.
- Navdušena sem nad izgledom končnega izdelka in nad tem, kako so navdušeni tudi drugi.
- In vzhičena sem nad dejstvom, da sem na tako imeniten način za tri kilograme zmanjšala svojo zalogo preje in volne.
Materiala je še. In vedno novih idej tudi. Še bodo odeje. Ne tako ogromne in težke kot ta, ampak že komaj čakam...
Crazy lady :)