
Enojna nitka se mi je zdela pretanka, zato sem skombinirala po dve. Ista debelina, ista kvačka, isti princip, samo da je zaradi barv samih in mojega kombiniranja nastala taka bledična sestrična prejšnje barvne bombe. Enako mehka, enako prijetna, le da izgleda, kot da so jo eni pavšalisti v kampu nekje v Istri zjutraj uporabljali za sedet na tleh, opoldne za senco in zvečer za ogrinjalo, potem so jo pa čez zimo pozabili na terasi prikolice. In to štiri zime po vrsti.