Še eno naročilo sem dobila: za rojstnodnevno odejo za gospo, ki ima rada zeleno barvo.
Tokrat sem želela, da bi bila vsa preja iste kvalitete, zato sem cel kupček naročila v spletni trgovini.
Hotela sem biti malo "umetniška" in sem v prvem poskusu barve razporedila mimo svojih običajnih usmeritev.
Takole za fotko je bilo zaporedje fajn,
nakvačkano pa grozno! Pri vsaki novi vrsti sem se prepričevala, da je ok, da je pač malo drugačna. Ampak ne in ne! Pol odeje sem že imela narejene, ko sem se končno odločila, da je katastrofalno in da zmorem bolje.
Zato sem vse sparala in barve zložila na novo. Nekako približno v preliv. Seveda.
Tudi vzorec sem izbrala drug, take nežne valove. In zdaj je šlo. Z mirno dušo :)
Najprej morje zelene,
pa malo cvetličnih,
pa še malo sonca in neba.
Ker sem na enem od robov barve menjala v vsaki vrsti, je bilo tokrat nitk dosti več.
Zaradi vseh ostatnkov nitk sem se odločila za dvojni rob, ki sem ga uporabljala že pri temperaturnih odejah (
aprila 2024 in
februarja 2026).
Najprej sem vse naokrog naredila eno vrsto osnove, iz katere sem potem lahko delala rob.
Pri nabiranju zank iz osnove sem si pomagala s pletilko,
ker so bile za kvačko pretesne.
Ko sem imela eno vrsto nakvačkano, je naprej šlo lahko. Še celo menjavanje barv sem si privoščila.
Samo trajalo je, ker je bil vsak krog "neskončen". In ko je bila ena stran gotova, sem vse skupaj morala še enkrat ponoviti.
Nato sem morala samo obe strani združiti.
Vogali so bili prav poseben izziv - iz vrste v vrsto so morali ostali lepo enakomerni.
Ta-da!
Pripravljena za predajo.
Glede na vse začetne in vmesne težave sem bila zelo vesela, ko je bila končana. In zadovoljna s končnim rezultatom. In zadovoljna s seboj, ker se nisem sprijaznila z nečim, kar mi ni bilo všeč.
Nataša
