Do konca porabljeno

Pred tremi leti sem si naročila paket petnajstih odtenkov, da bi bila odeja z imenom Harbour Harmony res takšna, kot je bila na slikah v navodilih.

Veliko večino sem porabila, ampak ker je bil to en redkih primerov, da sem imela na voljo isto vrsto preje v toliko različnih in lepih odtenkih,

sem hotela tudi ostanke porabiti v neki smiselni celoti. Zato je lani nastala ena manjša odejica v kombinaciji z belo.

Tudi po drugi rundi sem vztrajala pri tem, da klobke, ki so bile zdaj že res majhne, porabim "do zadnjega centimetra".

To sem najlaže dosegla z velikim številom majhnih kvadratkov:

Priznam, da so me barve še po vsem tem času vedno znova fascinirale :)

Ko sem imela malo strnjenega prostega časa, sem verige razrezala in pospravila nitke.

Od kilograma in pol preje je ostalo za eno dobro pest nitk.

Zamislila sem si, da bom kvadratke obkvačkala z bež prejo in jih sproti združevala.

Prva vrsta

Vmesno stanje

Vseh kvadratkov je bilo 332. Z upoštevanjem nekega normalnega razmerja med stranicama sem se odločila za pravokotnik 15x21, ker mi je to puščalo možnost, da če bi se odločila za večjo obrobo, bi lahko nadaljevala z enakimi elementi velikosti 3x3 kvadratke.

Ne, kvadratkov nisem dodajala naključno. To ni v moji naravi. Ker je bilo od vsakega odtenka različno število, sem jih vsaj približno enakomerno razporedila v 15 kupčkov po 21, nato pa vsako vrsto najprej položila k robu, da se barve niso ponavljale na premajhni razdalji.

Zadnja vrsta

in zaključek združevanja

Kljub temu, da so mi pisani kvadratki zelo všeč, sem ocenila, da sem za to odejico porabila že krepko preveč časa, zato se nisem odločila, da bi z bež prejo delal obrobo do "odrasle velikosti", ampak sem naredila eno vrsto, nato en izbočen rob z belo in tako še ozek bež okvirček.

Preden sem jo dala na kupček za predajo, sem na balkonu še ujela toliko sonca, da sem naredila dve fotki za spomin na barve :)

Iz volne za zokne

... je nastala deka. Itak.

Skozi leta sem vsake toliko časa imela idejo, da bom pletla zokne.
Ker sem občasno naletela na prav posebej fajno prejo, ki je obljubljala super vzorec. Ali pa kakšno, ki me je premamila z barvami. Ali pa kakšno, ki je bila super prijetna na otip. Ali pa kakšno, ki je bila noro poceni, ker je bila pač v akciji ali zadnji preostanek zaloge ...
Razlogov je bilo veliko in škatla v mojem skladišču se je vztrajno polnila.

Zoknov sem naredila en (1) par.

Iz zone udobja - za udobne zokne (december 2020)

Ampak potem sem se odločila, da to ni za mene in da bom iz vseh teh tankih pisanih nitk naredila deko.

Vse zbrane volne sem dala na mizo in jim dodala še nekaj bombažnih klobk.

Vedela sem, da če bi kvačkala posamezne nitke, bi trajalo predolgo.
Zato sem (spet) vzela debelejšo kvačko, združila po dve ali tri nitke

in malo eksperimentirala.

Odločila sem se za preizkušen vzorec - c2c (corner to corner).

Ves čas, ko sem jo delala, me je spominjala na Marjetko Smetko iz Fračjega dola.

Na koncu pa so vseeno prevladali veseli odtenki Frackov :)

Nitke,

čisto preprosta obroba

dve za galerijo

in na polico čakat na svoj objem.

(Ne, nisem porabila vsega ...)

Ena fantovska

Taka morska.

Ker ko sem prejo zagledala v trgovini,

so me barve na prvi pogled spomnile na moje letošnje morske fotografije.

Barvam primerno sem se odločila tudi za preprost vzorec - samo goste petlje (single crochet), s kvačko, ki je malo debelejša od priporočene velikosti.

"Same goste petlje? To je pa ja dolgocajtno!"
No, če kaj zmorem, so to "dolgocajtni" projekti.
Pa na balkonu, v senci - prav fajn je bilo.

Sploh sem pa monotonijo razbijala s prepletanjem barvnih prog.

Delala sem do višine za povprečnega človeka pokrit.

Potem pa po že znanem zaporedju:
nitke,

ena vrsta temne obrobe

in še ena svetle.

Dve za galerijo,

pripravljena na predajo.

Čisto na frišno narejena. Ampak izgleda pa tako, kot da jo je en barba s seboj jemal na morje že takrat, ko je bil še Oliver z nami ...