Ampak seveda sva jih šla pogledat. Ali vsaj poskusila priti do njih.
Ob prvi sva se sprehodila čisto prvi dan, ob prihodu v Barcelono: Platja de Bogatell (1) - klasična velika mestna plaža. Tam sva bila v delu dneva, ko je bilo odločno prevroče za kaj več kot za pijačo v senci. Prav tako je bilo za plažo prevroče, ko sva bila v Valenciji. Zato sva do vode prišla šele v Portmánu (2). Pa sva ugotovila, da kopanje odsvetujejo. Naslednji dan sva se prepeljala kar nekaj kilometrov po nasipu lagune Mar Menor (3). Vsa dostopna parkirišča so bila zasedena, tako da sploh nisva šla iz avta. Naslednji poskus je bil na poti iz Portmána nazaj proti Valenciji - Benidorm (4). Niti v sanjah si ne bi predstavljala ... nešteto hotelov, mesto polno avtomobilov, ob obali pa ozka cesta, speljana tako, da plaže nisem uspela niti fotografirati. Nešteto neskončno visokih hotelov. Brez ustavljanja sva se odpeljala naprej.
Naslednji poskus je bil Castellón de la Plana (5). Že na daleč je bilo obetavno. Sedmi dan bivanja v Španiji sva končno stopila v morje. Kolikor sva zmogla, sva se po plitvini sprehodila v eno in drugo smer, nato pa se ustavila v senci, se ohladila in si za naslednje jutro nastavila budilko pred sončnim vzhodom.
Čudovito jutro je bilo. Znosna temperatura zraka, hladna mivka, topla voda, malo ljudi in sončni vzhod. Pa školjke. Kar s težkim srcem sva šla s plaže. Drugo takšno po najini meri (brez vnaprej določenih parcel s senčniki in ležalniki) sva našla v kraju Castelldefels (6), ki je v bistvu južno predmestje Barcelone. Lokalni frajerji Spet sva malo odmislila vročino in se po plitvini sprehodila dobro v eno in drugo smer. Itak. Se nadaljuje.











































