Letos je pa kljukic malo več

Tistih na knjižnem seznamu.

Nekaj je bilo prebranih, nekaj poslušanih.
Nekaj v slovenščini, nekaj v angleščini.
Nekaj klasik, nekaj modnih muh(ic).
Nekaj v nadaljevanjih, nekaj samostojnih.
Nekaj razvpitih, nekaj (vsaj meni) čisto neznanih.
Nekaj že dolgo na seznamu, nekaj slučajnih presenečenj.
Nekaj kriminalk, nekaj romantičnih.
Nekaj za smejat, nekaj za jokat.
Nekaj za zapomnit, nekaj za pozabit.

Kar po priimkih avtorjev sem jih zložila.

Seznam neprebranih pa je tudi daljši. Spet.

Nataša

Sarajevo + sneg + sonce

Že pred odhodom sva vedela, da od letošnjega aprila vozi obnovljena gondola skoraj iz centra mesta na Trebevič. Vedela sva tudi, da bova šla, če bo le vreme dopuščalo.
In ko se je prvo megleno jutro razjasnilo v sončen dopoldan, nisva izgubljala časa.

Spodnja postaja

Cenik, narisan na steno kavarnice

Spomin na nekdanjo gondolo

In potem hiter dvig - od tega

proti temu

Razgleda pa je vedno več.

Na vrhu se od zgornje postaje sprehodiš nekaj minut po cesti in prideš do nekdanje olimpijske bob steze.

Malo jo pofotkaš z roba,

potem pa prestopiš ograjo in se sprehodiš po stezi.

Precej nenavaden občutek je.

Ko se vrneš do postaje gondole, se spustiš na drugo stran hriba

in po približno 500 metrih te preseneti velikost parkirišča in količina avtomobilov in ljudi.

In malo nostalgije.

V ospredju razstavljen del bob steze, v ozadju hotel Pino Nature

s kaminom sredi kavarne.

Potem splezaš nazaj do gondole, narediš še nekaj panoram in se vrneš v dolino.

Kombinacija snega/ledu in sonca je spet povzročila, da sem vsaj malo pozabila na mraz.

Vse naslednje dni je bila megla.

Nataša