Mandala - še enkrat

Mandala, ki ji v prejšnjem poskusu ni bilo usojeno, mi ni dala miru.
Zato sem se odločila, da tokrat končni cilj ne bo oblačilo, temveč majhna okrogla odejica, predvsem pa me je zanimalo, kako bo izgledala, če vsak krog naredim s svojo barvo.

Prvi krogi so šli zelo hitro - vzorec je bil že znan, število zank majhno.

Z večanjem premera se je daljšal tudi čas za izdelavo posameznega kroga, ampak so mehka preja in vedno nove kombinacije barv in vzorcev kar silile k nadaljevanju.

Ustavila sem se pri 33 vrstah.

Nataša

Jopa iz šestkotnikov

Tokratna zgodba se je začela s povabilom na FB strani Huda volna na kvačkarski izziv za izdelavo mandala brezrokavnika

Med zalogami sem našla nekaj mehke dolgodlake preje - eno prelivajočo in eno modro (od vsake po dve klobki). Dala sem ju skupaj in poiskala dovolj debelo kvačko.

Po navodilih v YouTube posnetkih sem začela

in sproti fotografirala, kako je mandala rasla.

Naredila sem odprtine za rokave

in še nekaj krogov

V glavnem, precej daleč sem že prišla, ko sem se po enem od pomerjanj odločila, da to ni to.
Nekako se mi ni zdela prava preja - za poletni brezrokavnik, ki sem ga imela v mislih, je bila pretopla, pretoga in čisto malo preostra.
(Pa dežurni kritiki so si žvižgali neko pesem na temo želv... onih nindža...)

Zato sem ... ja, sparala.
Obema prejama sem dodala še svetlo in temno sivo. Svetle je bila ena klobka, temne pa malo več kot deset navitkov po 80g.

Poiskala sem si druga navodila (Super Easy Hexagon Cardigan/The Secret Yarnery) in naredila šestkotnik v "granny" vzorcu. Dvajset vrst. Vzorec sem načrtovala glede na količino preje.

Za jopo sem - logično - rabila dva.

Prvega sem zložila tako, da je nastala ena polovica jope.

In še drugega.

Na hrbtu sem oba dela združila - v videu sem odkrila že tretji način za združevanje granny kvadratov (in za ta namen je bil ta najbolj pravi).

Oba dela sem "sešila" še na vrhu, da sta nastala rokava.

Nato sem rokave podaljšala do zapestij (dodala sem še sedem vrst granny vzorca, eno vrsto iz šibičnih s svetlo sivo in obrobo iz gostih s temno sivo).

Dolžina jope do pasu mi nikakor ni ustrezala, zato sem porabila toliko temno sive, kolikor se je dalo, in dodala kar nekaj dolžine. Na koncu sem dodala vzorec, kot je na koncu rokavov, le z zadnjo temno sivo vrsto za obrobo sem še počakala.

Naredila sem nekaj vrst obrobe in malo oblikovala ovratnik.

Na koncu sem dodala še zadnjo obrobo s temno sivo - po spodnjem robu goste petlje, da se je ujemal z robom rokavov, po notranjem robu (tam, kjer bi običajno bili gumbi) pa sem delala izmenično goste in šibične.
En tak hecen kimono je nastal :)

Navdušena sem, da mi je, ko sem zaključila čisto vse, od vse preje ostalo tole:

In tudi s končnim rezultatom sem zadovoljna. Še posebej zato, ker delo ni šlo po nekih strogih navodilih, ampak sem ga sproti prilagajala količini preje in svojim meram.

Za konec:
1. Jopa je ravno prav topla za tole poznozimsko majsko vreme.
2. Dežurni kritiki so predlagali oblačenje z rokavi na sprednji strani (retro Snuggi) :D
3. Zaloga v skladišču je spet nekoliko manjša. Juhej!

Nataša

Crazy lady blanket

Zgodba z odejo se je začela enkrat lani, v drugi polovici leta, ko sem po malo daljšem času dala na svetlo svoje zaloge volne in preje.

Po temeljitem pospravljanju in "tematski" ureditvi mi je ostala tale živžav škatla.

Vsebino sem razdelila na enobarvne

in šekaste.

Dodala sem še kupček raznih poskusov, ki jih nisem že sproti sparala, preje pa so se mi zdele čisto uporabne.

Potem sem vzela debelo kvačko (št. 12), malo potestirala, da sem dobila pravo debelino kombinacije nitk in poskusila...

Ker se mi je zdelo, da bo šlo fajn (in predvsem hitro in z veliko porabo), sem si naredila kupčke - malo po barvah, dosti bolj glede na debelino nitk, da sem imela v vseh vrstah približno enako.

Res je šlo hitro.

Kar tako mimogrede, ob televiziji in avdio knjigah, je "pošast" zrasla do višine 78 vrst.

Širina - za dvojno posteljo...

In tu zdaj pride "crazy lady" moment:
ko bi morala uredit samo še robove, sem se odločila, da mi ni všeč.

Med samim kvačkanjem so mi bile kombinacije posameznih vrst tako fajne, da sem se včasih sama sebi čudila, kako sem jih skombinirala, ampak tukaj, v dolgih tankih progah, pa niso prišle do izraza.

Iiin ... sem sparala.

Potem sem nekaj dni hodila okrog škatle, tuhtala, pustila ob strani, dokončala modre kvadratke, in ker se mi je zdel način sestavljanja kvadratov zelo uporaben, sem se jih pač lotila še enkrat.
Tokrat so prišle barvne kombinacije bolj do izraza, pa samo trije krogi so bili potrebni za vsakega.
Kar leteli so s kvačke :)

Ustavila sem se pri 52.

Ker je od vsake klobke še nekaj ostalo, sem ostanke skombinirala v pisane (take taprave "granny square") kvadrate.

Še 26 takih je nastalo.

In potem - sestavljanje.

Najprej sem jih postavila v mrežo 13x6, pa se mi je zdela predolga in preozka.

Zato sem naredila še 6 dodatnih in vse skupaj prerazporedila v 12 vrst po 7.

Ker smo kuhinjsko mizo vmes rabili še za druge namene, sem si posamezne vrste zložila v kupčke in označila.

Vse ostanke sem sproti dajala v košaro. Posamične nitke sem potem zvezala skupaj in navila v veliko klobko. (Marjetka Smetka)

In potem je bilo na vrsti spajanje.
Nisem bila več čisto prepričana glede načina od prejšnje odeje, zato sem šla še malo raziskovat in našla drugi, boljši način. Arne in Carlos sta prava asa!

https://arnecarlos.com/how-to-join-granny-squares/

Vedela sem, da bo za samo sestavljanje šlo še veliko materiala. Poigravala sem se z idejo, da bi bili tudi vsi "šivi" pisani, ampak so pri testu z vizualizacijo zmagali enobarvni.
Optimistično sem šla v "skladišče" in našla debelo temno modro prejo.

V zadostnih količinah. Ker je bila zvita iz štirih niti, enojna debelina pa je čisto lepo zadostovala za spajanje, tako da sem iz ene klobke dobila štirikratno uporabno dolžino.

In je šlo: najprej prvi in drugi,

potem drugi in tretji

in tako do konca prvega traku.

Pa drugi trak

in vse do konca

Trakove sem spet raztegnila čez mizo

in jo spet zasedla za nekaj časa,

ker je bilo zaradi teže (!!!) posameznih trakov dolge šive laže delati na mizi.

Spet je šlo presenetljivo hitro.

Le za celo morje nitk je spet ostalo...

Rabila sem še nekaj obrobe - potrudila sem se, da je bil rob na koncu čimbolj podoben vmesnim črtam.

Konec zgodbe :)

No, še opombe:
- Vesela sem, da sem projekt izpeljala do konca.
- Vesela sem, da sem prisluhnila občutkom in sparala prvo verzijo (vem, da marsikdo ne bi...).
- Zadovoljna sem, da sem se spet naučila nekaj novega.
- Navdušena sem nad izgledom končnega izdelka in nad tem, kako so navdušeni tudi drugi.
- In vzhičena sem nad dejstvom, da sem na tako imeniten način za tri kilograme zmanjšala svojo zalogo preje in volne.

Materiala je še. In vedno novih idej tudi. Še bodo odeje. Ne tako ogromne in težke kot ta, ampak že komaj čakam...

Crazy lady :)