Z avtoceste si ogledujemo Balaton in občudujemo ogromna polja sončnic.
Na vzhodnem delu Balatona se obrnemo proti severu in se peljemo do mesteca Várpalota, kjer naj bi v gradu Thury bil kemijski muzej. Relativno lahko najdemo parkirišče in gremo v dvorec. Plačamo vstopnino (2400 HUF = 8 EUR), si ogledamo zbirke v pritličju (zgodovina dvorca), ne najdemo pa nič o kemiji. Povprašamo ljudi v muzeju, a noben od njih ne govori ne angleško in ne nemško. Nekako razumemo, da o kemiji nimajo več ničesar, preostali muzej pa je še v prvem in drugem nadstropju. Gremo si ogledat še to, najdemo zanimivo zbirko oblačil,
zabavno zbirko miniatur,
na koncu se po obzidju sprehodimo po celem obodu gradu
in se vrnemo k avtu.
Peljemo se v smeri Budimpešte in iščemo možnost za kosilo. Pridemo do mesta Velence, se ustavimo na razgledni ploščadi nad jezerom, pofotkamo in vprašamo na nasvet.
Po napotkih se odpeljemo do gostišča St. Orbán in gremo jest.
Mesna in sirna plošča za 2 osebi nam je dovolj - kljub prepričevanju natakarja, da rabimo tako za 3 osebe. Ko se najemo, se odpeljemo naprej. Po navigaciji se brez težav pripeljemo v Budim, nato preko belega Elizabetinega mostu čez Donavo v Pešto. Peljemo se ob Donavi, na desni vidimo krasno stavbo parlamenta,
potem pa kmalu tudi naš cilj, Boat Hostel Fortuna.
Peljati se moramo mimo njega in nekoliko naprej, da se lahko obrnemo in do njega pridemo iz druge smeri. Parkiramo pri ladji in se gremo prijavit. Dobimo dve kajuti v spodnjem delu ladje, vse skupaj je tesno, ne preveč udobno, ampak za prespat je ok. Meni je všeč rdeča barva lesa sten in vrat na hodniku, in da imajo vse sobe napise z imeni pomorščakov (dražje sobe na vrhu) in gusarjev (na naših sobah sta tablici Stede Bonnet in Roche Braziliano). Skozi okrogle line se vidi čez reko na otok (Margitsziget).
Ko gremo pogledat še na palubo, ugotovimo, da se je pooblačilo, a se kljub temu odpravimo proti mestu in na otok, medtem ko se cel svet pripravlja na finalno tekmo nogometnega prvenstva.
Ko naredimo nekaj metrov od ladje, začnejo padati prve kaplje. Dokler pridemo do mostu (Margit híd), že tako močno dežuje, da si moramo obleči anorake, a se odločimo, da bomo ostali zunaj. Gremo do sredine mostu in zavijemo na otok. Poleg nas gre tja ogromno ljudi, večina je namenjena v lokale na ogled nogometa.
Medtem počasi neha deževati, ustavimo se pri vodometu na začetku otoka, malo posedimo, potem pa nas ob osmih prijetno preseneti predstava - glasbeno-svetlobni show vodnih curkov.
Ko se program zaključi, gremo naprej po otoku, ob vodi po sprehajalno-tekaški poti, čez reko pofotkamo naš hotel na drugi strani,
potem pa gremo proti notranjosti otoka pogledat vzdušje. Odločimo se, da ne bomo sedeli v lokalu in gledali tekme, kupimo si mini večerjo in se že malo po začetku tekme počasi odpravimo z otoka. Sprehodimo se nazaj do hotela, počakamo na razplet finala in gremo spat.
/se nadaljuje/
