Za prvo modrino v bližini Ksamila, naravno znamenitost Modro oko (Syri i Kaltër) sva izvedela že doma in je bila vključena v načrt ogledov.
Pot do tja sva izkoristila še za hiter ogled bližnjega mesta Saranda (Sarandë), ki je precej večje od Ksamila, ima več hotelov in pristanišče z redno trajektno linijo na Krf.
Ravno takrat je bila v zalivu zasidrana malo večja križarka.
Iz Sarande sva do krajinskega parka Blue Eye rabila slabo uro vožnje po podeželju, mimo majhne hidroelektrarne, po gozdni cesti, makadamu ... do vznožja hriba, ki je izgledal kot velikanovo stopalo :)
Ko sva mimo kažipota prišla do pravega mesta,
je bilo tam nekaj ljudi, ki so jih pripeljali na ogled s križarke v Sarandi. S petimi avtobusi.
Ker se nama ni mudilo, sva se gneči umaknila, se sprehodila malo dlje od tolmuna, spila kavo,
se ustavila pri spominkih,
potem pa se je gneča že toliko razredčila,
da sem lahko šla tudi po eno fotko od zgoraj,
a so bile zaradi smeri sončne svetlobe barve bolj prave od strani.
Na povratku sva naletela še na eno zanimivost. Celo življenje sem hodila na morje na Jadran. Tu in tam smo naleteli na kakšno agavo. In izvedeli, da agava cveti samo enkrat v življenju. In v 40+ letih sem mogoče videla tri, štiri agavine cvetove.
Tukaj pa niso bili samo trije ali štirje.
Ne vem, če je to kakšna druga vrsta agave, ampak pogled je bil precej presenetljiv.
Drugačne modrine so naju spremljale, ko sva se ob obali vozila proti naslednji postaji
in se po gorskih serpentinah
dvignila nad 1000 m.
Ko sva se na drugi strani spet spustila do morske gladine,
naju je pred mestom ob cesti pričakala še ena modrina :)
Se nadaljuje.
Nataša
