* Načrt mesta je za približen občutek o lokacijah omenjenih znamenitosti.
** Občutka o razdaljah med njimi se ne da prikazati.
Ker sva imela do namestitve v hotelu (1) na voljo nekaj ur, sva se na prvo raziskovanje podala z avtom. Barcelona ima zelo veliko območij, v katerih je vožnja dovoljena samo vozilom z nizkimi emisijami (ZBE). Dovoljenje za vožnjo po teh območjih sva si morala pridobiti vnaprej.
Najprej sva se povzpela na hrib nad mestom - Tibidabo (4). Poleg cerkve in razglednega stolpa je na vrhu hriba tudi zabaviščni park. Parkirišče je bilo plačljivo in še zaprto, razgled je bil zastonj.
Prepeljala sva se kar nekaj kilometrov ob obali. Nisva se ustavila na najbolj znameniti mestni plaži (Barceloneta),
ampak na nekoliko manjši - Platja de Bogatell (2). Malo sva se sprehodila ob plaži, nato pa sva se pred vročino umaknila v senco.
Preden sva se namestila v hotelu, sva si na najbližji metro postaji kupila vozovnice. Iz nasvetov, ki so me pred potjo zasipavali na FB in IG, sem razbrala, da se bolj kot 72-urno turistično vozovnico splača kupiti navadno, ki velja en mesec. In ker sva imela v načrtu na povratku še eno nočitev in vožnje po Barceloni, nama je to še toliko bolj ustrezalo.
Linije in postaje sva hitro naštudirala in se še enkrat odpravila na Tibidabo.
Z metrojem in avtobusom sva se odpeljala do spodnje postaje vzpenjače (3) in z vzpenjačo
na vrh hriba (4).
Od zabaviščnega parka sva se povzpela še nekoliko više, do cerkve,
od koder je bil še boljši razgled.
Nato sva se z vzpenjačo spustila nazaj proti mestu in se odpeljala do Arenas de Barcelona (5) - nekdanja arena za bikoborbe je zdaj nakupovalni center,
ki ima na strehi teraso z lokali in 360-stopinjsko razgledno ploščad, s katere imaš brezplačen pogled na vse okoliške znamenitosti (tudi to je bil FB namig):
na desni je en od znamenitih mestnih trgov, Plaça d'Espanya, ki ga trenutno prenavljajo. Na sredi slike sta dva beneška stolpa, čisto zadaj na levi (6) pa Narodni muzej katalonske umetnosti - Museu Nacional d'Art de Catalunya (MNAC).
Pred muzejem je "čarobni vodomet", Font Màgica de Montjuïc, na katerem v poletnih mesecih v večernih urah prirejajo glasbeno-svetlobne predstave. Po posnetkih sodeč je v neposredni bližini vodometa običajno precejšnja gneča, od daleč pa se je prav tako lepo videlo.
Na drugi strani terase sva naletela še na zanimivo skulpturo
in daleč za njo, v daljavi, na obzorju, Tibidabo.
S števcem korakov blizu 20.000 sva se precej utrujena vrnila v hotel in si načrtovanje drugega dneva pustila za jutro.
Se nadaljuje.
05 avgust 2026
04 avgust 2026
Španska poletna avantura, 1. del: S trajektom do Barcelone
Za večji del poti proti Barceloni sva izbrala trajektno linijo iz Genove. Dan pred odhodom trajekta sva se odpravila na pot, prenočila v bližini Genove in zjutraj prispela v pristanišče, kjer so naju opremili z nalepko za Barcelono (trajekt je po postanku v Barceloni nadaljeval pot proti mestu Tangiers v Maroku). Po nekaj urah čakanja se je pristaniška ploščad izpraznila, vsi avtomobili in potniki so bili na krovu in lahko sva se namestila v svoji sobi. Malo sva se razgledala in se za nekaj časa ustavila v restavraciji s panoramskimi okni, od koder smo lahko pomahali trajektu, ki smo ga srečali ob izplutju. Popoldansko sonce, pred nami modrina, na mizici hladna pijača ... Odklop :) Večerja je bila ob sončnem zahodu. Po mirni nočni plovbi smo malo pred osmo prispeli v Barcelono, kjer nas je od daleč pozdravil Krištof Kolumb. Zelo kmalu po pristanku sva se izkrcala in odpeljala iz pristanišča. Ker so za potnike iz Barcelone v Tangier postopki vkrcanja tudi trajali kar nekaj časa, je bila Aurora šele čez nekaj ur na poti proti Maroku, midva pa na poti proti barcelonskim dogodivščinam.
Se nadaljuje.
03 avgust 2026
Španska poletna avantura - Uvod
Ko se nebesni pojav, ki ni na sporedu kar vsako drugo ali tretje leto, požvižga na tako "zanemarljivo" stvar, kot je vročinski val ali turistično najbolj obremenjen mesec, in se napove za avgust, potem se načrti za potovanje pač prilagodijo temu.
Ker sva zaradi nepredvidljivih vremenskih in drugih okoliščin želela biti mobilna, sva se odločila za potovanje z avtom. En del poti sva namenila novi izkušnji - malo daljši plovbi s trajektom.
Nato sva želela nekaj dni raziskovati Barcelono, a si ravno zaradi napovedane vročine in množic turistov nisva naredila prevelikih obvez z vnaprej kupljenimi vstopnicami za oglede.
Edina izjema je bil ogled Sagrade Familie. Časovno okno za nakup je bilo precej tesno, a nama je uspelo - dobila sva termin na dan po sončnem mrku, že na povratku proti domu.
Za vmesne štiri dni med Barcelono in mrkom sva načrtovala še obisk Valencije,
nekaj sto kilometrov potovanja proti jugu
in malo posedanja na kakšni plaži.
Po dvanajstih dneh sva se srečno vrnila domov.
Poleg vtisov opazovanja sončnega mrka in neverjetne notranjosti Sagrade Familie je glavna stvar, ki nama je ostala v spominu, vročina, vročina, vročina.
Na srečo sva jo razmeroma dobro prestala, na srečo je kljub ekstremni požarni ogroženosti celo potovanje minilo brez ognja, na srečo za naslednje poletje že obstajajo načrti za "coolcation" :)
Cela zgodba - v poglavjih:
1. del: S trajektom do Barcelone
2. del: Barcelona - prvi dan
3. del: Barcelona - drugi dan
4. del: Barcelona - tretji dan
5. del: Barcelona - ujeto v objektiv
6. del: Valencija - prvič
7. del: Premik proti jugu
8. del: Valencija - drugič
9. del: Glavni razlog za potovanje
10. del: Sagrada Familia
11. del: Španske plaže
12. del: Pot domov
Poleg vtisov opazovanja sončnega mrka in neverjetne notranjosti Sagrade Familie je glavna stvar, ki nama je ostala v spominu, vročina, vročina, vročina.
Na srečo sva jo razmeroma dobro prestala, na srečo je kljub ekstremni požarni ogroženosti celo potovanje minilo brez ognja, na srečo za naslednje poletje že obstajajo načrti za "coolcation" :)
Cela zgodba - v poglavjih:
1. del: S trajektom do Barcelone
2. del: Barcelona - prvi dan
3. del: Barcelona - drugi dan
4. del: Barcelona - tretji dan
5. del: Barcelona - ujeto v objektiv
6. del: Valencija - prvič
7. del: Premik proti jugu
8. del: Valencija - drugič
9. del: Glavni razlog za potovanje
10. del: Sagrada Familia
11. del: Španske plaže
12. del: Pot domov
13 julij 2026
Putke Tutke za lažje trenutke
Angleško govoreči svet jih pozna pod imenom "Emotional Support Chicken". Meni se je to zdelo preveč strokovno, uradno, zato sem jim nadela malo bolj domače/domačno ime.
Delala sem jih že pred časom in ko sem razmišljala, za kaj bi porabila tri klobke volne za zokne, sem se spomnila nanje. Združila sem šest nitk, vzela debelo kvačko
in telo je bilo zelo hitro gotovo. Nato sem morala putko samo še napolniti s polnilom, jo sešiti in ji našiti oči, kljunček in rožo.
Prav fajn paše v roko, pod pazduho, pod glavo ...
Potem sem celotno vajo ponovila še z debelo belo plišasto volno, ki mi je ostala od največjega zajca.
Zagotovo bo še kakšna nastala.
Ker prijateljev za lažje trenutke ni nikoli preveč.
Nataša
Ker prijateljev za lažje trenutke ni nikoli preveč.
Nataša
Naročite se na:
Objave (Atom)





















































