22 september 2011

Ni in ni dalo miru

I JUST COULDN'T LET IT GO


Od takrat, ko sem polžke in pikice videla prvič, sem razmišljala, da bi se jih lotila tudi sama. Ko pa sem jih pred kratkim tudi potipala, je bilo edino logično, da bo prva stvar, narejena s pomočjo mojega novega zelenčka, ena takšna oblečena škatla.
/ From the moment I first saw little coils and dots, I've been thinking about trying something similar myself. And when I recently got to touch them as well, it was only logical that the first thing made with my new green extruder was going to be such tin box.

Najprej sem "koncept" preskusila na enem krogcu: špagetki zviti v polžke, vsak drugi zavoj "popikan" s krogličnim pisalom za embosiranje. Vmesni prostorčki zapolnjeni s krajšimi koščki špagetkov.
/ First, I tested the concept on a little fimo circle: I extruded some spaghetti, rolled them into coils and made dots to every other circle by using an embossing stylus. I filled the spaces in between with shorter pieces of the spaghetti.


Na enak način sem najprej oblekla pokrov kovinske škatle, s to razliko, da sem ga najprej pokrila z zelo tanko plastjo svetlega Fima.
/ Then I went and used the same procedure on the lid of the tin box, but before doing so, I covered it with a very thin layer of light-coloured Fimo.


Aja, še to: za špagetke sem se prvič "odlepila" od Fima in preskusila Pardo. Za stiskanje je bil fajn, za dolgotrajnejše delo pa premehek, prepacast, še posebej za take bolj natančne stvari. (Sem bila vmes že tudi na tem, da vse skupaj zabrišem stran...)
/ Oh, and yes: I moved away from Fimo and made the spaghetti by using Pardo for the very first time. It was great for extruding, but too soft for longer work, too squashy, particularly for such delicate things. (While working, I found myself fighting the urge to toss everything away...)


Pokrov sem spekla in ga nataknila na škatlo (kar se je izkazalo za zelo dobro potezo, ker sem samo tako lahko škatlo držala med delom). Tudi škatlo sem najprej obdala s tanko plastjo svetlega fima, potem je pa trajalo kar nekaj časa, da sem na celo površino naložila polžke in zapolnila vse praznine. In napikala vse pike.
/ I baked the lid and put it on the box (which was actually a very good move, because it was the only way to hold the box while working). I covered the box with a thin layer of Fimo as well, and then it took me quite a few hours to cover the entire surface with the coils and fill all the voids. And made all the dots.


In če povzamem v stilu Bradyjevih: Kaj smo se iz tega naučili?
/ And if I summerise everything in words of the Brady bunch: What did we learn from this?

1. Pardo NI uporaben za to. (Njegov potencial vidim v mehurčkanju, ker je prijetno mehek za gnetenje kroglic in ker je po pečenju rahlo perlasto svetlikajoč. In ker mi je nabor barv všeč.
/ 1. Pardo is NOT to be used for this. (I can see its potential in bubbles though, because it is nice and soft for kneading and it has a slightly pearly sheen after baking. And because I like its range of colours.

2. S tanjšimi špagetki je malo več dela in malo dlje traja. (Ja, logično.)
/ 2. Thinner spaghetti take more work and more time. (Well, duh.)

3. Z imitacijo perlic (majhne kroglice mase s piko na sredi) se da fino prikriti spoje, majhne praznine, ponesrečke... Tokrat mi je uspelo le na pokrovu, ker sem imela občutek, da se mi bo na škatli vse samo še bolj spacalo, in sem najprej spekla in šele nato nameravala dodati "perlice". Pa se nepečen Pardo ni hotel prijeti pečenega. Še ena točka v prid - mojemu dragemu - Fimu.
/ 3. Faux seed beads (little balls of Pardo with a little hole in the middle) are great for covering up the joints, little voids, mishaps... This time, it worked well only on the lid, because I had a feeling that if I had done it on the unbaked box, everything would have got even more messed up, so I baked it first and intended to add the "beads" later. But, the unbaked Pardo wouldn't stick to the baked layer. Yet another point to the advantage of - my dear - Fimo.


Vesela sem, da sem kljub temu, da mi že vmes ni bilo všeč, kako se zadeva obrača, vztrajala do konca, do končnega izdelka.
/ I'm glad that, despite the fact that I didn't like the way the whole thing was turning out, I managed to finish it.

In vesela sem, da kljub temu, da mi končni izdelek ni uspel tako, kot sem si ga zamislila (čeprav je popolnoma v moji barvni kombinaciji), da me ni minilo veselje in bom še sigurno naredila kaj podobnega. S Fimom.
/ And I'm glad that, despite the fact that the final result was not as I had imagined it (even though it is so totally in my colours), I still want to go and make another one. With Fimo.

Nekaj polžkov mi je še ostalo. In imam približno idejo, kaj bom z njimi. Mogoče jutri.
/ I've got some more coils left. And I have a vague idea what I'll do with them. Maybe tomorrow.



Nataša

20 komentarjev:

moi pravi ...

Krasne stvari si naredila in vložila veliko dela.

Urškin Raj pravi ...

sveti boh...kulk je pa tu zaenga dela :) ampak krasno je pa FUUUUL!!

Andreja M. pravi ...

Aaaaa :) Še ena pacientka !
Za tole pa je treba enega potrpljenja. Predvidevam, da si tudi kačice naredila z najmanšim adapterjem na extruderju :) :)
Lepo !

Helena pravi ...

Se vidi, da je učiteljica uspešna, ker učenka ne zaostaja :) Eno, krasno, veliko delo si naredila. Navdušila si me s končnim rezultatom.

Nataša pravi ...

Hvala, punce! Če sem čisto poštena, me je zadeva toliko potegnila, da v bistvu sploh nisem opazila, koliko dela je... se mi je zdelo, da sem več časa porabila za sestavljanje objave.

Andreja, ne z najmanjšim. Drugim najmanjšim - tistim na 12 luknjic. Najmanjši bi pa bil za ta prave paciente :D In za Kato. Vsaj po navdušenem pripovedovanju sodeč ;)

Vladuška pravi ...

Zelo lepa je tale škatla in vsekakor veliko dela. Vendar kot sama praviš, ko te potegne noter, ne obstaja več čas in nič okoli nas, samo mi in ustvarjanje. To je najboljši občutek :))

K pravi ...

Krasno ti je uspela tale škatla. Fant, na tele polžke se nisem spomnila, odkar imam ekstruder, pred ene 100 leti sem to delala z na roke zvaljanimi drobcenimi kačicami, pa mi rezultat zaradi neenakomernosti seveda ni bil všeč :D

Suzy pravi ...

V teh barvah so mi še ti krogci všeč. Ampak koliko enega packanjaje s tem :)

iris pravi ...

wauuuuuuuuuuuu, super si jo oblekla. res čudovita.
moja taka zelena stvarca pa kar sameva.
lp

Hali pravi ...

Prekrasna je, in joj koliko dela, sukanja zelene žverce...mhmhm ampak je vredno, ker je res lepa!

Sonja pravi ...

čudovita škatla ♥ ♥

Alenka pravi ...

To je pa zelo lepo! In res kolko dela!!!!!!!Pa barve,... te so tudi kar precej moje:):):)

Andreja pravi ...

AAA še ena ki se loti takega projekta. Čudovito ti je uspelo.

Barbi pravi ...

Polžki so fantastični. Čestitke tudi za vztrajnost!

Lili pravi ...

Kako velika pa je tale škatlica ?? Ni važno a je mini al maxi, meni je zelo všeč :)).

Renata pravi ...

Krasno!!!
Sama sem absolutno prelena za kaj takega :-)

p.s. Škatla je mega in že služi svojemu namenu.

Jana pravi ...

Natančno vem koliko truda je s temi kačicami, ampak končni izgled je vedno popoln. Nova oblekica je naravnost čudovita!
Pri tvoji potrpežljivosti se sploh nebi čudila, če bi nastala cela družina le-teh. :)

Klavdija pravi ...

Sm te mela na sumu, da se boš lotla (si tolk spraševala in mojo torbico zlo natančno pregledala :P)in ti je prekrasno ratalo! Všeč mi je tudi kako si se lotila "medprostorov"...bravo pacientka! :*

Nataša pravi ...

Hvala še enkrat vsem!

Lili, škatla je visoka 18 cm in ima premer 8 cm. Kupljena v Müllerju, namenjena za shranjevanje okroglih kavnih blazinic za avtomate.

Renata, če se spomnim na tvoje fimo izdelke, je lenoba absolutno na moji strani :) p.s. Me veseli!

Jana, a veš, da sem že čisto vizualizirala eno tako družino :)

Klavdija, saj sem vedela, da me boš imela na sumu ;) Hvala za tvoj "bravo" in ti ga tudi kar takoj vračam za zadnjo (mavrično) beležko, ki se je tudi nisem mogla nagledat...

Sandra pravi ...

Še ena pacientka se javlja, ki se je pred enim tednom ubadala s telimi kačicami. Ampak priznam, da si ti večja pacientka kot jest :) pri meni se je "zgodil" samo nakit v treh različnih barvnih kombinacijah... tebi pa kapo dol, da si se lotila preoblačenja škatle. waaaaw krasna je!