Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi - do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
SREČA
Sreča je,
ko beseda besedo najde
in si podata roke
za druženje in za stavke -
njune lepe otroke.
Sreča je,
ko misel misel najde
in zatrepeče žila bitja
za slavolok iznajdbe
in za odkritja.
Sreča je,
ko duša dušo najde
in gresta složno
pod lok nebesne brajde
v stoprvo možnost.
Sreča je,
ko človek sebe najde
med vsemi kažipoti
in pride končno v skladje
kakor k dobroti.
Da dobra vila položila,
bi hčerki tvoji vsa darila,
da se izpolnijo ji vse želje
in reče nekega dne:
Hvala za življenje!
RAJSKA
Z goloto si odeta
in v sramežljivost skrita.
Noč, od ljubezni sveta,
ne kliče še razsvita.
V nerajskem zemnem raju
čas ure podaljšuje
in posvečenca naju
bogovom približuje.
Ne da se bliže biti,
močneje ne ljubiti
tišina dveh šepeče.
Ko vstane zarja dneva,
skoz vrt cvetoči greva.
Noč joče z roso sreče.
LJUBEZENSKA USPAVANKA
Tiho, mirno, čisto mirno,
noč in zvezde in poljubi.
Tiho, komaj, komaj slišno
v srcu kliče: Ljubi, ljubi!
Ljubi trave, tiste mehke,
ki šumijo na ravnini,
tiho, mehko kakor v srcu
polpozabljeni spomini.
Ljubi rože, čudne rože,
ki nikoli ne cvetijo
kakor duše, ki življenje
brez ljubezni preživijo.
Tiho, mirno, čisto mirno,
noč in zvezde pritajene ...
Ljubi, ljubi noč in zvezde
in še malo, malo mene,
ki slonim ta hip nad tabo,
se lepoti tvoji čudim
in ponavljam komaj slišno
staro pesem. Ljubim, ljubim.
Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš sence.
Vse pesmi: Tone Pavček
Vse fotke: mravljinček