Spakiramo, plačamo in se odpeljemo proti mestu. Peljemo se ob Donavi, jutranji promet je zelo gost. Ogledujemo si oba bregova Donave, vidimo čevlje na obali.
J. gre pozdravit na firmo, me tri pa po svoje. Naša prva postaja je CET (Balna).
Kmalu ugotovimo, da v celi "stavbi" še praktično ničesar ni, samo nekaj galerijic, kavarn in prodajalnic. Naredimo nekaj fotk čez Donavo
in se sprehodimo do glavne tržnice, ogledamo si spodnjo etažo (stojnice z zelenjavo, svežim mesom, kruhom, papriko) in še zgornjo (stojnice s spominki in pripravljeno hrano).
Kupimo si nekaj malo za jest, potem pa gremo iskat vozovnice za mestni promet. Turistični informatorji nas napotijo na metro postajo Kálvin tér, ki je par minut stran. Hitro jo najdemo, kupimo štiri tridnevne vozovnice (16600 HUF = 55,30 EUR),
potem pa nas J. pobere in se odpeljemo proti nakupovalnemu centru Campona - vožnja traja skoraj pol ure. Poiščemo Tropicarium. Kupimo vstopnico (7200 HUF = 24 EUR) in si gremo ogledat. Park je zanimiv in fajn za ogledat, poleg rib imajo tropske ptice, opice, žabe, pajke, izbočene sprednje strani akvarijev za bolj globinski vtis, najbolj pomirjujoč pa je tunel skozi bazen z morskimi psi in morskimi biči ter amfiteater na drugi strani pred veliko stekleno steno istega bazena.
Ko zaključimo z ogledom, se sprehodimo po nakupovalnem centru, punce najdemo trgovino z volno in prejicami, T. opazi stojalo Pixelhobby. Sprobamo samopostrežni frozen yoghurt - nismo preveč fascinirani (prvič se verjetno vsakdo zafrkne s količino, pa tudi okus ni ravno najnaj. 100 g je približno 1 EUR, v naših lončkih je trikrat po 300 g...)
Potem poiščemo Hišo čudežev (vstopnina 4600 HUF = 15,30 EUR) in tam preživimo skoraj tri ure. Podobna je ljubljanski hiši eksperimentov, nekaj stvari poznamo iz Ljubljane, ampak je fajn spet vse videt in sprobat: miselne uganke, fizikalni testi, elektrika, zaznave, optične prevare in nekaj malo vesolja. Tako zelo se zatopimo v preizkušanje, da pozabimo fotkat.
Po ogledu gremo nazaj v avto in se odpeljemo proti našemu drugemu hotelu - rabimo več kot pol ure, precej daleč ven iz mesta, kar malo s strahom parkiramo pri sosednjem bloku in gremo na recepcijo. Prijazen sprejem in prijeten apartma, hotelska garaža. Cesta je sicer glasna in primestni vlak vozi mimo precej pogosto, ampak so okna, ki jih imamo zaradi klime itak zaprta, presenetljivo dobra in se hrup od zunaj ne sliši.
Po kratkem počitku naredimo plan in gremo prvič z javnim prevozom v mesto: z avtobusom do postaje Örs vezér tere - začetna postaja metro proge M2. Gremo skozi kontrolo vozovnic in na metro, peljemo se na Déak Ferenc tér, prestopimo na M1, ki je najstarejša od vseh štirih prog in najstarejša metro proga kontinentalne Evrope - bolj starinski vagoni, starinski stil postaj.
Peljemo se do postaje Oktogon
in s tramvajem 6 do postaje na Margaretinem mostu. Sprehodimo se do vodnjaka in si še enkrat ogledamo glasbeni show. Tokrat je še bolje, ker je pozneje in temneje kot prejšnji večer.
Vrnemo se na most, naredimo nekaj nočnih fotk,
gremo s tramvajem do postaje Blaha Lujza tér,
od tam spet na metro M2, na bus in v hotel.
/se nadaljuje/