Naredila sva si približen potek poti, rezervirala prenočišče za prvih nekaj noči, slišala nekaj napotkov od ljudi, ki so tam že bili, in se odpravila na pot.
Prvi krak poti je bil najdaljši.
Beogradu sva se tokrat izognila in nadaljevala proti jugu, najini prvi postaji.
V Skopje sva prispela proti večeru, sledil je obvezen vzpon na razgledno točko; se mi zdi, da če ne bi šla "na lučke", bi mi nekaj od Skopja manjkalo :)
Zjutraj naju je zbudilo sonce
in naju zvabilo na sprehod v center,
čez en most,
pa čez drugega,
do glavnega trga.
Spila sva kavo
in z dobrimi napotki nadaljevala pot.
Se nadaljuje.
Nataša