Dojransko jezero je bilo na seznamu že med našim prvim raziskovanjem Makedonije, ampak je bilo tistih par dni premalo, da bi obkljukali cel seznam. Tokrat pa sva pot načrtovala tako, da sva ob jezeru prespala in naslednji dan kar tam v bližini prestopila mejo z Grčijo.
Prispela sva na s soncem obsijano obalo. Pogled skozi okno apartmaja:
Poslikala sem nekaj ptic,
potem pa se je kar naenkrat modra spremenila v sivo in na drugi strani jezera so "odprli tuš".
Med prihajajočo nevihto so se barve jezera in neba zanimivo spreminjale.
Ptice so vztrajale vsaka na svojem drogu,
midva sva počakala pod streho.
In dočakala tudi mavrico :)
Čez slabe pol ure so bile edini znak nevihte luže na tleh, zato sva si lahko pred večerjo privoščila še sprehod in nekaj prizorov.
Pred spanjem sem nekako slutila, da si moram budilko nastaviti na bolj zgodnjo uro (5.45)...
Totalno se je izplačalo.
Malo pozneje so bile barve čisto druge.
Vmes pa še ribiči.
Se nadaljuje.
Nataša