Dve postaji, dve veliki obmorski mesti, obe z nepredstavljivo veliko površino peščenih plaž. Vlora (Vlorë) in Drač (Dürres).
Tokrat sva si čas vzela samo za obmorski del, ne pa tudi za kulturne in zgodovinske spomenike.
Z juga sva najprej prispela v Vloro.
Del mesta ob plaži je zasnovan tako, da ob plaži ležijo sprehajališče, dva pasova ceste v eno smer, zeleni pas, dva pasova ceste v drugo smer,
še en zeleni pas, dvosmerna kolesarska steza, sprehajališče za pešce, lokali in hoteli.
Ob lokalih in ob cesti so zasajene palme,
ki se ponekod "prepletajo" z evkaliptusi.
Najin hotel je bil nekoliko izven mesta, tako da sva se peljala skozi center, predmestje, skozi gozdič in do konca še po makadamu.
Ker sva prispela relativno zgodaj, sva že isti dan šla raziskovat.
Najbližja nama je bila laguna Narta, ki naju ni preveč navdušila (plitvina, veter, alge in smeti).
Sprehodila sva se po lesenem mostu do samostana, se kmalu vrnila in šla naprej.
Na zemljevidu sva našla plažo, ki je na fotkah izgledala precej neverjetno. Zaradi vetra in razburkanega morja do nje nisva mogla po krajši poti, zato sva morala na obvoznico, nato pa po 6 kilometrov dolgi, popolnoma ravni makadamski cesti
do plaže. Na kateri ni bilo kljub sončnemu vremenu (in verjetno zaradi vetra) niti enega človeka. Kar je bilo kar malo srhljivo,
tako da sva se samo z avtom malo zapeljala po njej.
Še ena plaža, na kateri sva se ustavila, je bila med najinim hotelom in centrom mesta. Sicer še s postavljenimi senčniki in ležalniki, a prav tako brez ljudi.
Naslednji dan sva šla pogledat plaži v mestu. Prva je bolj na severu in je manjša od obeh.
Druga je večja. Že sam pas mivke na kopnem je obsežen, potem je pa mivka še tudi v plitvini.
Za neskončne sprehode ...
Po dveh dneh sva se prestavila v Drač.
Tam glavna cesta poteka nekoliko bolj po notranjosti mesta,
hoteli in lokali pa ležijo tik ob plaži,
ki je tukaj bolj na gosto posejana z ležalniki in senčniki,
a prav tako nudi neverjetne površine mivke v plitvi vodi.
Se nadaljuje.
Nataša