Poletna bombažna črtasta

Iz na prvi pogled nemogočega izhodišča in nekajkratnega paranja je z naknadnim dodatkom pisanih mini ostankov nastala ena taka ... "kr vredu" :)

Podrobnejša razlaga zgornjega opisa:

Iz na prvi pogled nemogočega izhodišča ...
Od dveh drugih odej mi je ostal kup bombažev v ne ravno skladnih barvah,

a sem si nekako zamislila prehod od modrih preko toplih do zelenih.

Vse skupaj sem si lani poleti napakirala za na dopust in na poti v Grčijo in nazaj veselo kvačkala.

... in nekajkratnega paranja ...
Ob povratku domov, ko sem porabila že skoraj vso prejo, sem se odločila, da ne bo ok. Bila je preširoka in vsekakor nisem nameravala dokupovati nove preje, pa še simetrijo bi porušila.

Poskusila sem vizualizirati, kako bi bilo, če bi jo pač zaključila in razglasila, da so črte navpične ... Niti slučajno!

In sem pač celo sparala. Naslednjih nekaj poskusov začetkov, ki se tudi niso obnesli, sploh nisem slikala...

... je z naknadnim dodatkom pisanih mini ostankov ...
Iz škatle s prejami za hobotnice sem pobrala nekaj pastelnih odtenkov in jih zložila v smiseln preliv - od zelene preko toplejših odtenkov do modre.

Navila sem jih v klobke in jih skupaj s preostalimi zložila v zaporedje (za najtemnejše odtenke na obeh straneh sem se naknadno odločila, da jih ne bom uporabila).

Ko sem porabila prvo polovico prvotnih barv, se mi je zdelo, da bo pastelnih nekoliko premalo, zato sem za vmesne proge vzela še bel bombaž. Takoj je postala bolj poletna.

... nastala ena taka ... "kr vredu" :)
Bombaž je prijeten na otip, dvojna nit da malo več teže, odeja pa izgleda, kot da je bila že par poletij izpostavljena soncu, vetru in valovom :)

Popoldne ob velenjskem jezeru

Včasih naletiš na zanimivo kombinacijo oblačnega neba, sonca pod ravno pravim kotom in prijazno sodelovanje vseh modrih in zelenih odtenkov

Rocky Road

Rocky Road je sladica, ki je ne pečemo, ampak sestavine - običajno so to mehki bonboni in oreški, lahko pa tudi suho ali kandirano sadje - premešamo s topljeno čokolado, ohladimo in narežemo.

Različic recepta je veliko, jaz sem za prvi poskus naredila takole:

Gumijaste bonbone (Sweetland, Hofer - okus tropskega sadja) sem narezala na tretjine.

V vrečki je 300 g, jaz sem porabila 200 g.

Penice - marshmallows (Spar) sem narezala na četrtine.

V vrečki je 150 g, jaz sem porabila 100 g.
(Lahko bi uporabila tudi tiste miniaturne, a jih nisem našla.)

Mešane oreške (Spar) sem narezala - mandlje in indijske oreške na pol, brazilske na tretjine.

Porabila sem celo vrečko (175 g).

Vse narezane koščke sem dala v skledo in premešala.

V mikrovalovni pečici sem raztopila 400 g mlečne in 200 g temne čokolade - jaz sem uporabila kuverturo (Bella, Hofer - Vollmilch, Zartbitter, zavitki 200 g), lahko bi tudi čokoladne kaplje ali čokolado za kuhanje.

Dodala sem eno jedilno žlico kokosovega olja (v receptih je pisalo, da pomaga pri rezanju, da se čokolada ne lomi in ne drobi).

Čokolado sem prelila čez bonbone in oreške

in premešala, da je čokolada prekrila vse.
(malo je izgledalo kot golaž :D )

Nato sem celotno mešanico preložila na pekač, prekrit s papirjem za peko, in z lopatko razporedila in poravnala v pravokotnik, velik približno 25 x 35 cm in visok približno 2 cm.

Pekač sem dala v hladilnik in pustila, da se je čokolada strjevala malo več kot dve uri.

Nato sem vzela iz hladilnika, s papirjem preložila na desko za rezanje in pustila pol ure, da se je čokolada nekoliko segrela, nato pa z ostrim nožem narezala na 2 cm trakove,

trakove pa počez na 3 cm koščke.

Naložila sem jih v male papirčke za praline

in na pladenj za prenos.

Ker so se obetale visoke temperature, sem za transport uporabila izolirano torbo, v katero sem dala še dva zmrzovalna vložka.
V hladnejših dnevih to ni potrebno, v zaprti posodi pa slaščica zdrži tudi več dni (če jo skrijemo pred sladkosnedi, seveda ...)


Nataša

Kvadratni meter toplote (5)

Tokrat čisto klasični babičini kvadratki

Iz mojih mišmaš zalog sem poiskala ostanke približno enake debeline

in se lotila kvadratkov. Zelo fajn za vožnjo z avtobusom - vsakič vsameš s seboj samo par klobk, jih malo pokombiniraš med seboj, kupček kvadratkov pa vztrajno raste.

Zdelo se mi je, da bodo lepo prišli do izraza z belo obrobo, zato sem jih nekaj poskusno obrobila,

potem pa sem našla navodilo, kako jih obrobljaš in sproti združuješ, da nastaja odeja.

Malo sem poskusila, potem pa so na vrsto prišli (številni) drugi projekti in kvadratki so potrpežljivo čakali.

Nekajkrat sem jih potegnila na plano, a glavni rezultat je bil, da sem se odločila, da jih za klasično veliko odejo nikoli ne bom nakvačkala, za en kvadratni meter pa jih je že skoraj bilo dovolj.
Odločila sem se, da naredim štiri manjše kvadrate in jih nato združim v velikega.

Ko sem se jih znova lotila, sem najprej pospravila vse nitke,

nato pa naredila kvadrat 5x5.

Ni se mi zdel dovolj velik, zato sem obrobo sparala in na dveh stranicah dodala še eno vrsto,

potem pa naredila še tri takšne.

Vse štiri sem združila in naredila nekaj vrst obrobe.

Končana,

pripravljena za predajo.