Havanček

Preostanka preje Havana (ostalo je je malo več, 85 g) je bilo še ravno dovolj za en eksperiment.

Skvačkana verižica dolžine razpona rok, en tak ekspresno zračen vzorček, 13 vrstic,

malo nafrfuljeno na obeh koncih,

voilá - enkrat za okrog vratu, pa malo drugače kot klasični "dve levi, dve desni" :)

Nataša

Pisana Havana

Pa (zaenkrat) ne tista na drugi strani sveta, temveč prejica iz mojega rojstnodnevnega paketa.
Zelo prijetna na otip, z zabavnimi barvnimi prelivi.

Havana, 55% bombaž in 45% akril, 250 g, 800 m, barva 09 (Tulip). www.hobbii.com (Danska)

VELIKO možnosti sem preizkusila - kvačkano, pleteno, gladko, vzorčasto, pravokotno po dolgem ali počez, kvadratno iz sredine...
Na koncu je zmagala ideja za trikotno ruto v stilu babičinih kvadratkov. (Spet!)

Ker je osnovni koncept narekoval, da delo po koncu vsake vrste obrnem, sem iz prve roke dobila potrditev, da če babičine kvadratke delaš tako, da za vsako novo vrsto delo obrneš na drugo stran (in ne delaš v sklenjenem krogu), so kvadratki bolj pravilni, bolj kvadratni.

Delala sem tako dolgo, da je zgornjega roba bilo za moj razpon rok.

Stranska robova sem okrasila s školjkicami,

zgornjega pa z eno vrsto polšibičnih petelj.

Porabila sem štiri petine "tortice", 50 g mi je še ostalo. Navila sem jih v žogico, ki bo počakala na novo idejo.

Nataša

Današnji "šport"

Ničesar nisem ustvarila, samo red v omari ...

Nataša

V drugem poskusu

Sem napisala, da sem v prvem poskusu obupala. In so namesto mačkona nastali kvadratki.

Pa sem dobila vprašanje, če pa ne bi slučajno vseeno še enkrat poskusila.
In sem.

Spet sem hotela uporabiti isto prejo, kot je v navodilu, pa so bili tokrat na voljo sami čudni odtenki, na sosednji polici pa je bila tale modro-rjava kombinacija, čisto malo drugačna na otip, ampak še vseeno zelo blizu. Ker nisem bila prepričana glede porabe, sem za vsak slučaj vzela dve klobki.
Bela je iz domačih zalog.

V sredo sem naredila glavo, učesa in smrček, v četrtek zadnje tačke in rep, včeraj sprednje tačke.
Trup sem začela delati danes zjutraj, ob jutranji kavi s pogledom na jezero.

Danes sredi dneva: vsi sestavni deli in par metrov preje, ki je ostala od ene klobke. Kvačkala sem s kvačko št. 3, precej na tesno, da polnilo ne bo uhajalo skozi luknjice.

In potem: najtežji del - šivanje. Raje (in lažje) bi nakvačkala deset takih kompletov, kot je ta zgoraj na sliki, kot pa skupaj sešila in okrasila enega samega!

Seveda sem večkrat poskušala, seveda sem parala, seveda mi je nameščanje parnih delov povzročalo preglavice, seveda nisem čisto zadovoljna.

Ampak ... če se šivi ne gledajo res čisto od blizu, je pa nastal en prav zabaven muc.

Fotošuting? Itak!

Me prav zanima, če tudi vi v teh različnih pozah vidite koga znanega :)

Nataša

Še sreča

Še sreča, da Blogger ponuja možnost nastavitve poljubnega datuma objave. Da lahko takrat, ko ni nujnega drugega dela in sivine v glavi, naredim kakšno objavo tudi za nazaj in jo časovno postavim na pravo mesto.

Kar nekaj stvari je samo na hitro pristalo na Facebook časovnici. Še dobro. Tako mi vsaj ni bilo treba preveč raziskovati, kdaj so izdelki, fotografije, zgodbe nastali. Pa bolj mirna bom zdaj, ko jih imam tudi na blogu. Ker na Facebooku večkrat podležem muhi in naredim kakšno čistilno akcijo, objave na blogu pa bolj skrbno hranim.

V tokratni rundi sem jih dodala kar nekaj. Za olajšano prebiranje na novo dodanih so tukaj zbrani naslovi z linki.

Februar
Večerna paleta

Marec
Porabljanje zalog
Sence

April
Obisk pri Hudi volni
Magnolije
Mini-maksi
Še vedno nastajajo
Pomlad, kot se šika
Vse je bolj fajn z malo sonca
Sobotno dopoldne v Sončnem parku
Ponedeljkovo jutro v mestu

Junij
Pred dežjem
Mak
Izola za rojstni dan

Julij
Vdih
A ti še sploh znaš kaj drugega kvačkat?
Vzhod ali zahod?
Skoraj črno-belo

Avgust
Neprecenljivo
Greva v Logarsko
Letno "luftanje" skladišča
Prekmurje v srcu

Za letos sem menda dopolnila vse. Manjka mi še nekaj lanskih in nekaj še starejših. Če bo tale zagon trajal, bo hitro vse pod streho :)

Nataša

Prekmurje v srcu

Vsi moji stari starši so živeli v Prekmurju.
Zato s Prekmurjem povezujem mnoge spomine iz otroštva, na svoje počitnice, doživljaje, ljudi, glasbo, jedi ...

Te dni se tam veliko dogaja (Prekmurje 1919-2019)
Jaz sem pa kar tukaj, v Velenju, iz družinske knjige receptov izbrskala tega in po dolgem času spekla pecivo, s katerim nas je razvajala naša babica.

Med raziskovanjem po spletu sem ugotovila, da je - tako kot pri marsikateri domači tradicionalni jedi - variant toliko kot kuharic: nekateri testo delajo iz pšenične moke, drugi iz ajdove. Nekateri v skutni nadev vmešajo proseno kašo, drugi riž. V veliko primerih skutni nadev še premažejo s tanko orehovo plastjo. Če se odločimo za slano različico, potem se spremeni tudi ime ...

Kakorkoli, tukaj je naš - takšen, kot se ga spomnim iz otroštva.

KRAPCI (recept naše babice)

Testo:
kvas (1 kocka – 42 g)
žlička sladkorja
1,5 dcl mleka

500 g gladke moke
1 jajce
0,75 dcl mleka
0,75 dcl olja
sol

Nadev:
150 g okroglozrnatega riža
500 g skute
1 jajce
1 lonček kisle smetane (2 žlici prihranimo za premaz)
3 žlice sladkorja
1 vanilin sladkor
sol

Postopek:
1. V rahlo osoljeni vodi skuhamo riž – ne premehko. Odcedimo in pustimo, da se ohladi.
2. V mlačno mleko nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in pustimo, da vzhaja. Moko posolimo, dodamo vzhajan kvas, ostalo mleko, olje in jajce ter zgnetemo v testo. Pustimo, da vzhaja, medtem pripravimo nadev.
3. Z žlico (ne z mešalnikom) premešamo skuto, riž, kislo smetano in sladkorjem. Poskusimo, po potrebi malo posolimo, nato dodamo še jajce in ponovno premešamo.
4. Testo razvaljamo/raztegnemo na peki papirju in damo na velik pekač – naj ostane zadosten rob. Na testo porazdelimo nadev, poravnamo z žlico ali lopatico in površino narahlo premažemo s kislo smetano, ki smo si jo prihranili in premešali, da je bolj tekoča in primerna za premaz.

5. Pečemo dobre pol ure v predhodno ogreti pečici pri 200 oC.

6. Pred rezanjem pustimo, da se ohladi.

Nataša

Letno "luftanje" skladišča

Priznam, imam svoje malo skladišče volne in preje. Večino časa je vse pospravljeno v škatlah (pri vseh tistih "flash your stash" fotkah, ki se jih najde na spletu, kjer je vsa volna razstavljena po policah in še kje, mi je vedno prva misel, če ti ljudje nimajo prahu), in ker od časa do časa dejansko nekaj zalog tudi porabim, pretežno nimam kakšnih hudih občutkov sramu zaradi hrčkanja.

Ko skozi leto jemljem razne preje iz škatel za preizkušanje novih idej ali izdelavo kakšnega darila na hitro, jih potem velikokrat ne pospravim nazaj, zato je enkrat na leto zelo dobrodošla inventura - ko brez zadržkov dam čisto vse zaloge na svetlo in si jih za nekaj časa spet uredim in pospravim.

Današnje mrzlo in deževno jutro brez drugih planov je bilo ravno pravšnje za to.

Potem, ko sem odmaknila:

bombažke za hobotnice,

prejo za nogavice (ne, ne bom pletla nogavic),

moje lepe lepe,

ostale uporabne komplete,

kosmatinke in cofke,

je na postelji ostal takle živžav:

Tokrat sem se odločila za sortiranje po barvah.

Naredila sem si nekaj kupov za odeje

in nekaj kupčkov za odejice ali šale.

Umaknila sem še "neuvrščene",

razpletla in sparala zmešnjavo

in kratke kose navila na eno klobko. Ko je zrasla do velikosti, da je nisem več mogla držati v roki, sem naredila še eno manjšo.

Med fotkanjem je čisto slučajno nastal tudi tale po-ne-sreček...
Kaj vidi volna, ko odprem škatlo :)

Seveda sem skupaj z volno na svetlo potegnila tudi vse projekte, ki jih imam v delu. SAMO osem jih je!

Štirje začeti letos

in nekaj starih dolgov (tule me je bolj sram kot pri vseh slikah volne skupaj).

Saj bom. Obljubim ...

Nataša